Varnost na področju telezdravja: Zagotavljanje zasebnosti in varstva podatkov

Uvod

V zadnjih letih je telezdravje vse bolj priljubljeno, saj bolnikom po vsem svetu omogoča enostaven dostop do zdravstvenih storitev. Ker pa postaja telezdravje vse bolj priljubljeno, so potrebni strogi varnostni ukrepi za zagotavljanje zasebnosti pacientov in varovanje občutljivih podatkov.

Razumevanje varnosti telezdravja

ranljivosti komunikacijskih kanalov

Tehnologija in komunikacijski kanali, kot so aplikacije za sporočanje, programska oprema za videokonference in internetne povezave, so ključnega pomena za telezdravje. Če ti kanali niso ustrezno zavarovani, so lahko izpostavljeni kibernetskim napadom, prestrezanju podatkov ali nepooblaščenemu dostopu.

Kršitve varnosti podatkov o pacientih

Digitalne platforme se uporabljajo za izmenjavo občutljivih podatkov o pacientih na področju telezdravja. Ti podatki vključujejo osebne zdravstvene kartoteke, zdravstvene zgodovine in po možnosti tudi finančne podatke. Če ti podatki niso ustrezno zaščiteni, jih lahko napadejo hekerji. To lahko povzroči vdore v podatke in morebitno zlorabo podatkov o pacientih.

Nepooblaščen dostop do podatkov o pacientu

Platforme za telezdravje morajo zagotoviti, da so podatki o pacientih dostopni le pooblaščenim osebam, kot so pacienti in zdravstveni delavci. Če ni ustreznih postopkov avtentikacije in varnega nadzora dostopa, sta lahko zaupnost in zasebnost bolnikov ogroženi, če dostop do bolnikovih podatkov dobijo nepooblaščene osebe.

Zagotavljanje zasebnosti na področju telezdravja

Izvajanje varnih komunikacijskih kanalov

1. Šifriranje prenosa podatkov

Platforme za telezdravje morajo uporabljati močne šifrirne protokole za zaščito celovitosti in zaupnosti bolnikovih podatkov med prenosom. Strokovnjaki morajo podatke šifrirati z uporabo algoritmov, ki podatke premešajo. Tako postanejo nerazumljivi za nepooblaščene osebe. Brez dešifrirnega ključa do podatkov ni mogoče dostopati ali jih dešifrirati, tudi če so med prenosom prestreženi.

2. Varne platforme za videokonference

Čeprav so videokonference bistveni del telezdravja, lahko na njih vplivajo tudi varnostna tveganja. Ponudniki zdravstvenih storitev morajo uporabljati varne platforme za telezdravstvene videokonference, kot je iotum, z vgrajenimi varnostnimi funkcijami za zaščito zasebnosti pacientov. Šifriranje od konca do konca, postopki varne prijave in avtentikacije ter možnost upravljanja dostopa in dovoljenj udeležencev so le nekateri primeri teh funkcij.

Zaščita podatkov o bolnikih

1. Zanesljivo preverjanje pristnosti in nadzor dostopa

Telezdravstvene platforme morajo izvajati stroge ukrepe za preverjanje pristnosti uporabnikov, ki dostopajo do podatkov o pacientih. To lahko vključuje uporabo varnostnih žetonov, biometrično preverjanje ali večfaktorsko avtentikacijo. Vzpostaviti je treba tudi nadzor dostopa, da se omeji dostop uporabnikov glede na njihovo vlogo in posamezne podatke o pacientih, do katerih potrebujejo dostop. S tem se zmanjša možnost, da bi nepooblaščene osebe pridobile občutljive podatke.

2. Redno varnostno kopiranje podatkov in načrti za obnovitev po nesreči

Telezdravstvene platforme morajo izdelati temeljite načrte za obnovitev po nesreči in redno izdelovati varnostne kopije podatkov, da preprečijo izgubo ali poškodbo podatkov o pacientih. Pogosto varnostno kopiranje zagotavlja, da je v primeru kršitve varnosti podatkov ali odpovedi sistema mogoče obnoviti podatke o pacientih iz prejšnje točke v času. Načrti za obnovitev po nesreči opisujejo, kaj je treba storiti v primeru naravne nesreče ali kršitve varnosti, da se zaščitijo podatki pacientov in ohranijo telezdravstvene storitve.

Varstvo podatkov v telezdravju

Skladnost s predpisi in standardi

1. HIPAA (Zakon o prenosljivosti in odgovornosti zdravstvenega zavarovanja)

Zvezni zakon v ZDA, imenovan HIPAA, določa smernice za varovanje osebnih zdravstvenih podatkov. Izvajalci zdravstvenega varstva morajo zagotoviti, da se podatki o pacientih varno prenašajo, shranjujejo in so dostopni pooblaščenim osebam na področju telezdravja. Zato morajo strokovnjaki uvesti upravne zaščitne ukrepe, kot so redne ocene tveganja in usposabljanje zaposlenih o skladnosti s HIPAA.

2. GDPR (Splošna uredba o varstvu podatkov)

Splošna uredba o varstvu podatkov je uredba EU, ki ureja zasebnost in varstvo podatkov. Splošno uredbo o varstvu podatkov morajo upoštevati ponudniki storitev na daljavo, ki delujejo v EU ali obdelujejo podatke državljanov EU. Tako morajo strokovnjaki pred obdelavo podatkov pridobiti izrecno soglasje bolnikov, poskrbeti za varen prenos in hrambo podatkov ter ljudem omogočiti vpogled, urejanje in odstranitev njihovih podatkov. Organizacije za telezdravje morajo imenovati pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kršitve varstva podatkov pa je treba sporočiti v 72 urah.

Usposabljanje in izobraževanje zdravstvenih delavcev

1. Pomen pravilnega ravnanja s podatki o pacientih in njihovega shranjevanja

Zdravstveni delavci se morajo zavedati pomena skrbnega ravnanja s podatki o pacientih. To pomeni, da je treba razumeti, kako občutljivi so zdravstveni podatki ter kako lahko kršitve podatkov vplivajo na zaupanje bolnikov in njihove pravice do zasebnosti. Usposabljanje bi moralo vključevati metode varnega vnosa, shranjevanja, prenosa in odstranjevanja podatkov, da se zavarujejo podatki o bolnikih. Poudariti je treba tudi uporabo močnih gesel, šifriranja in varnih komunikacijskih kanalov.

2. Prepoznavanje in poročanje o morebitnih varnostnih incidentih

Zdravstveni delavci se morajo udeležiti usposabljanja o tem, kako prepoznati opozorilne znake morebitnih varnostnih incidentov, kot so poskusi ribarjenja, sumljive dejavnosti v omrežju in poskusi nepooblaščenega dostopa. Zavedati se morajo, kako pomembno je, da o takšnih incidentih čim prej obvestijo ustrezne člane osebja za IT ali varnost v podjetju. V tem usposabljanju bi morali biti zajeti tudi protokoli za odzivanje na incidente, na primer, kako zmanjšati posledice kršitve, obvestiti prizadete in upoštevati zakonske zahteve glede poročanja o incidentu regulativnim organom.

Najboljše prakse za varnost na področju telezdravja

izvajanje rednih ocen varnostnih tveganj.

Da bi odkrili morebitne luknje ali šibke točke v svojih sistemih, morajo ponudniki zdravstvenih storitev na daljavo redno ocenjevati varnostna tveganja, povezana z njihovim delovanjem. Oceniti morajo možna tveganja, verjetnost in posledice kršitev varnosti.

sodelovanje pri varnostnih revizijah tretjih oseb.

Ponudniki storitev telezdravja bi morali razmisliti o najemu zunanjih strokovnjakov za izvajanje varnostnih revizij. S temi revizijami lahko strokovnjaki objektivno ocenijo veljavne varnostne ukrepe in pomagajo pri odkrivanju morebitnih lukenj ali ranljivosti v sistemu, ki so morda ostale neopažene.

Uporaba strogih pravilnikov o geslih

Ponudniki storitev na področju telezdravja bi morali uvesti stroge politike gesel, ki od uporabnikov zahtevajo, da ustvarijo različna in zapletena gesla. To zmanjšuje možnost kršitev varnosti, povezanih z gesli, in pomaga preprečiti neželeni dostop do zasebnih podatkov o pacientih.

Vzpostavitev načrtov odzivanja na incidente

Ponudniki storitev na daljavo morajo nujno vzpostaviti jasno opredeljene načrte za odzivanje na incidente, da bi lahko učinkovito obravnavali varnostne incidente in jih čim bolj zmanjšali. Ti načrti določajo protokole za komunikacijo, obvladovanje in obnovo, ki jih je treba upoštevati v primeru kršitve varnosti. Z zanesljivim načrtom odzivanja na incidente lahko zaščitite podatke pacientov in zmanjšate škodo, ki lahko nastane zaradi kršitve.

Zaključek*

Varnost na področju telezdravja je izredno pomembna za zagotavljanje zasebnosti in varstva podatkov tako za izvajalce zdravstvenih storitev kot za paciente.

Čeprav ima vse pogostejša uporaba storitev na daljavo številne prednosti, obstajajo tudi slabosti, vključno z odkritjem slabosti, ki bi jih lahko izkoristili hekerji. Zdravstvena podjetja morajo za zmanjšanje teh tveganj uvesti močne varnostne ukrepe, kot so šifriranje, večfaktorsko preverjanje pristnosti in pogoste varnostne revizije.

Da bi se izognili nezaželenemu dostopu in kršitvam podatkov, mora biti zdravstveno osebje deležno tudi usposabljanja o najboljših praksah za varnost v zdravstvu na daljavo.

Izvajalci zdravstvenega varstva lahko izkoristijo prednosti tehnologije telezdravja ter si zagotovijo zaupanje bolnikov. Prednost morajo dati varnosti telezdravja in sprejeti proaktivne ukrepe za zaščito bolnikovih podatkov.